Stopil sem korak bližje tebi,
da zadihal bi iglavcev zrak.
Z dotikom bil je zame znak,
da povabila si me k sebi.

Tako nežna in mogočna si!

Splezal po smreki bi do tebe,
da k sebi vselej bi te vzel.
Storiti tega ne bi smel,
da zapredel bi samega sebe.

Zame napravila si preprogo ljubezni.

V megli rosnega jutra stojim,
gledam lepoto sviloprejke doma.
Kako glasen je ton mojega srca zvona.
S tabo, metuljčica srečo si delim.

Podarila si mi svilnato pot življenja.

Amina