Berem pesmi, kje so rime, včasih me prav žalost prime,
med vrsticami se skriva plašno bitje, ptič brez kril,
kleplješ verze bolj na silo, če si stavek prelomilo
na tri dele, si domišljaš, da imaš moderen stil,
mimo slovničnih pravil.
Danes rime niso v modi, pravi pesnik raje hodi,
če so ceste makadamske, kljukaste in brez vozil,
še začetnica velika je sovražnica jezika,
ki želi na Parnas priti brez ustreznih dovolil,
mimo slovničnih pravil.
Vprašam se, če kvazi pesnik sploh prebere, kar napiše,
svoje stihe kdaj pobriše z rabo kritičnih čistil,
ali pa iz prve roke se požvižga na vzroke,
da si kdo ob branju tega ne prereže svojih žil,
mimo slovničnih pravil.
Tale pesem žal se rima, globljega pomena nima,
ritem je iz mojstrovine krokarjevih sporočil,
mislil sem opozoriti, če ni niti rdeče niti,
če to pišeš, če objavljaš, če ti škoda ni črnil,
boj se slovničnih pravil!
urednica
Poslano:
11. 01. 2014 ob 19:59
Spremenjeno:
12. 01. 2014 ob 16:02
Stroga. Zabavna. Z veliko sarkastičnih poudarkov. Ritmična, kar bral bi jo, ja. Še. Razmislek o pesnjenju. Za ene tako, za druge drugače, ampak moramo si priznati, lepo, organizirano in brez dlake na jeziku
. LP, lidija
Poslano:
11. 01. 2014 ob 21:01
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 21:15
Všeč.
Neprisiljeno rimanje, ki pove nekaj več.
Morda kdaj poizkusim :)
Lp
Pi
Poslano:
11. 01. 2014 ob 21:04
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 21:06
Hvala vama za tako lepa komentarja!
Poslano:
11. 01. 2014 ob 21:57
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 21:59
sklep: (čisti pesniški element, od verz v stihu, rima v besedi, pesem, brez odvečnih)
slava mižeriji
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!