Čas mineva.
Novo leto je spet.
Le v mojem srcu
si še vedno ti.
Že drugi sneg je zapadel
na mojo in tvojo pomlad.
Že drugič je moje vroče srce
vklenjeno v mraz.
Pa nič zato, saj bo prišla pomlad,
brez tebe že druga pomlad.
Pa nič zato.
Vseeno je, koliko jih bo še.
Še eno, še pet, deset ali več ...
Saj ljubezen, ki je prišla
v moje srce tisto pomlad,
nikdar ne umre.
Nič ji ne more ne veter, ne mraz, ne sneg,
ne tvoje ledeno srce.
Skrij se za svoj ledenik,
ti ki iščeš ljubezen povsod drugje,
samo pri meni ne ...
Jaz pa te ljubim in spet čakam pomlad ...

Ljuba Rebolj