Daleč onstran,

brez vsake potrebe,

brez klica

ali vsaj pomisleka,

se vame prikrade misel.

Težka.

Ne morem je pregnati,

uničuje mi korak naprej.

Zakaj prišla je ravno zdaj,

ko prihajam k tebi, nasmejana.

Ali boš verjel, da me muči misel težka,

ali boš iz mojih oči razbral,

da prihajam zbegana in žalostna,

ker on me je pravkar zapustil.

Nočem, nisi ti moja tolažba,

si to, kar on nikoli ni bil.

Ker ni hotel.

Ni znal.

Ni mogel.

Enostavno ni!

Barby