nekateri krompirji
ki se valjajo po kleti
imajo name uničujoč vpliv
njihove strupene cime
dobivajo zobe
in delujejo kot slaba vest
da se jih upam dotakniti
izdreti
olupiti
in – bogjihvaruj – skuhati
moram biti pošast
da ne vidim njihovih
čudovitih oblin
mežikajočih oči
toplih rjavih odtenkov
zemlje v kateri so rasli
moram biti imbecil
izrodek človeške rase
toda ušes nimajo
da bi uslišali zvoke
iz mojega trebuha
in mi oprostili
Poslano:
10. 01. 2014 ob 21:38
Spremenjeno:
10. 01. 2014 ob 21:43
no saj, to pravim - pesmi se ne piše kot telegramov, če nimamo telepatije*
vsak odmik besed v zamik nadsporočil se gubi v že izdanem dejstvu - morda malo širša kontemplacija, pa bo tema res preskočila, in me ne bo več stiskalo, ker ušesa niso organ, ki je fiksiran na izoblikovanem govorečem objektu - naj se razpišem:
pesem od namere, z namero, pesem v podžigu ...
nekaj pepela nam bo dala, a dejansko gre za preveliko meglico ali odmevnost (tisti notranji stik, kot pri radiu, če kličeš not pa maš doma sprejemnik na ful, recimo, dejansko gre pa za smetano naše vsebine, puh, ki se lahko razide, in počasi; čez; (že) kaj švigne, bliskne ... ampak nismo še tam - tole na drugi strani je še bolj tako:), ki nam preprečuje dialog z lastnimi mislimi, preprečuje nam, da bi se nam nasmehnil jezik na poti iskrenega razdiranja vprašanj (ždenj, in čustev ...) zadnja kitica je bore malo pepela - nič novega. zastajanje.
recimo - pesem bom napisal ...
vsaka forma je vsiljena oblika
vsaka pesem je zastanek jezika - dober prenašalec pesmi je daleč zunaj in ima do nje velik krog - predvsem je jasno, da ne baranta z metaforami (to je en pokazatelj, da iskrenost - deluje, in metafore nam odstopijo dragocena mesta, kjer jezik spove, kaj je bel prostor).
blizu je angažirana pesem in za konec naj dodam, da naj najprej pojem politika jasno prerodimo skozi vsa stanja (ne mislim prenovimo in mi predefiniramo, pač pa se z lastno kožo spustimo po jezikih njene(kot besede- rojevanega in roječega pojam) predem postavljamo definicije "politično angažiranim pesmim" pesem je še vedno zastanek jezika (pri pesmi z namero, ima še večji potencial za to in ga večinoma tudi izkorišča). zerlost formirane pesmi, ki ne spušča jezika je daleč od vsega, kar na pesem siju prevladuje, sem rekel, in ne, lahko najdemo, z mikroskopom.
politično angažirana pesem je
umsko prizadeta poezija
je le orodje
ne prostor
(prizadeta ima težjo stran na tam, kjer prizadane, in ne gre za posmeh)
aja poezija za posmeh, poezija kot dviganje morale zu en drugemu na pesem siju
????
beeeee?
zakaj tako?
http://www.youtube.com/watch?v=7IfnQz5hOlI
Poslano:
10. 01. 2014 ob 22:06
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 04:14
Ta se je že ohladila v predalu, a sem jo vrnila v pečico ...
Jezik je samo okrnjena misel, skoraj nikoli ne doseže ušes v vseh pogledih takšna, kot je bila mišljena. Bi to dosegli, če bi z žicami povezali možgane dveh ljudi? Tudi ne, kajti tam bi našla drugačne povezave do spominov, "predznanja", ki ga oddajnik ni imel.
Peace.
Hvala za 1,27 točke :))
Poslano:
10. 01. 2014 ob 22:16
Spremenjeno:
10. 01. 2014 ob 22:17
peace.
Odgovor na gor: bi dosegli, ampak besede pišemo drugače.
seveda je jezik okrnjena misel, ki ne more doseči vseh tako kot je bila mišljena.
še dobro, da slovnica deluje .
pa saj jaz nisem volkodlak in ne grizem in moje besede so besede.
odzovem se. sicer pa pišem malo tako, ker slišim, da smo na najkvalitetnejšem pesniškem portalu, pa se mi ne zdi čudno, če človek kdaj kakšno res napiše. če si da malo časa za vsebine s katerimi se "ne igra".
v ciljanju z lastnimi mislimi, ali pa mišljenimi ... - torej misli posedovalca, ki naj zadevajo pa je spet malo ozkokontekstno. ko se spopademo z jezikom, kot vsem nosilcem sporočila in sporočevalcem hkrati, smo na neki poti, kjer ljudje (to ime smo si dali - saj ne vemo kaj smo)a, po vodovodih še ne teče cocacola, recimo kar je obetavno. čeprav marsikomu to bolj ustreza - ker tako pač misli.
mislimo misli ali z besedami?
beri mehko, ne pisari pis
plis
a meni hvala? za točke
Ne tebi, Jure, ti mi lahko daš najmanj 10. To točko mi je lahko dal nekdo s ponderjem 2%.
Besede lahko tudi grizejo in ubijajo - skoraj.
Zgoraj pa recimo ti omenjaš politiko, angažirano pesem, ki je jaz v svojih mislih nisem imela. In formo, ki je jaz pri tej pesmi ne vidim. ?
LP, mcv
Poslano:
10. 01. 2014 ob 22:28
Spremenjeno:
10. 01. 2014 ob 22:33
gre za zametke. za arhetipe vajeti, ki pa so v pesmi močno čutni, da ne bo pomote, pesem je odlična.
ampak je fiksacija odpiranje, ki dejansko ni (če nisi avtor).
majhen kupček pepela, ki ga že poznaš, pač.
veter si bo iz njega naredil samo ušesa zate .
in tako je z vsako pesmico.
Jure, hvala za komentar, veliko pomeni že to, da si vzameš čas za tako razmišljanje ob pesmi (se mi zdi, da kar pridobi vrednost).
LP, mcv
mcv, :) hvala ... pa saj veš, da se mi ne gre za to.
jaz bi kar objavil od Depeche mode - reach out - touch me ... kako je že ;) lp
Poslano:
10. 01. 2014 ob 23:46
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 01:05
moram se ti zahvaliti za to mcv. lahko noč
Beseda je naslovnik misli,
glas (odmev), ki se razvija skozi vsako okolnost
v navideznem času. Delujoč, kot evolucijski moment -
podoben vsemu, naposled izteza svoje polje v podstat, kot
kultura bitja, zaradi narave bitja s katero je soočen v zavesti,
in le projekcija, lahko tako jasno izriše ogledala, ki jih nosim v sebi
kot človek (z jezikom).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!