Nasmeh
Njen nasmeh iz zrelih jabolk
je pridišal mimo okenske police
in sedel na vratno krilo.
Nisem ga uspel ujeti.
Tako izmuzljivo se je prerinil
skozi nabrane kodre pisanih zaves.
S prekrižanimi nogami je bingljal
in mešal zrak, ki je pozabljen ždel v kotu
in pretakal pesek po preozkem grlu.
Njen nasmeh ni hotel stran,
čeprav sem si na trenutke to želel.
Želel, da bi postal vsaj malce nesramen.
Da bi me brcnil v oko,
tako bi vsaj vedel,
zakaj imam zalite veke.
Ostal je,
čepeč na vratnem krilu,
z dolgo senco,
ki je niti krpa ne bo mogla izbrisati.
ta nasmeh je moral biti precej kisel, ker je za njim ostala neizbrisljiva senca ...
ampak pesem prenese vse.
Lp A
Poslano:
08. 01. 2014 ob 20:07
Spremenjeno:
09. 01. 2014 ob 09:21
ostal je samo njen nasmeh, ki ga spominja nanjo. Zato ga želi izbrisati.
Mu bo uspelo?
Hvala za komentar,
lp
urednica
Poslano:
08. 01. 2014 ob 20:30
Spremenjeno:
09. 01. 2014 ob 09:21
Vsekakor je uspelo pesmi, ki na svojski način prikaže zavezanost spominu. Pesem beremo z zanimanjem, saj nas pritegne tok besed, ki niso naključne, prav previdno so izbrane:
Želel, da bi (nasmeh) postal vsaj malce nesramen.
Da bi me brcnil v oko,
tako bi vsaj vedel,
zakaj imam zalite veke.
Sprijaznjenje, resignacija. In spomin, ki ga p. s. pravzaprav niti noče izbrisati.
LP, lidija
Poslano:
08. 01. 2014 ob 21:10
Spremenjeno:
09. 01. 2014 ob 09:21
Lidija, zelo mi je všeč tvoj komentar in izpostavitev stavka oz. verza, ki kaže prav na to, da pesem ves čas govori o nasmehu.
Hvala za podčrtanko! Zelo sem je vesela!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 08. 01. 2014 ob 19:49
- Prebrano 1088 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 639.57
- Število ocen: 24