Stegnila sem noge

na široko mizo,

pristavila zraven kavo

in velik kozarec tekočine,

misli sem postavila med

nočne zvezde

in mesec me bere,

moje prošnje

in zahvale,

moj pozdrav,

ki mu ga pošiljam

vsako noč,

kot bi hodila na obisk

in edino čez dan

izgubim ves lesk

in pristanem na zemlji,

podobna človeku,

ki večno išče

svoje besede

za odganjanje praznine

in s težavo polnim

že skoraj prazne baterije,

ki vsajene v čas

mi jemljejo energijo.

IŽ-lev