Ti rad šahiraš
z mano se igraš,
čeprav zmaguješ
sem vesela,
samo da premikava figure
in tu pa tam ti dam šah,
da te znova prebudim,
ko me tako zasanjano gledaš,
ker tudi jaz tebe enako gledam.
Midva ne šahirava,
ne zares,
midva sproti,
dan za dnem
iščeva drug drugega,
čuteče dotike,
ki naju držijo pokonci.
Najine igre
se ljubezenska poezija.
Dotiki, ki hranijo.
Ljubim te.
Ja, to je najina POEZIJA.
HOPE
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!