Spominjam svetega se Sebastijana,

Ki na oltarju cerkve je trzinske

Kot marmorni mladenič poln elana

Upodobljen v trenutku smrtne stiske:

k deblu privezan kip se zvija v ranah,

ker ga prebodle so puščice rimske,

oči v nebo upira kakor v sanjah,

izklopil je sindrome bolečinske.

A po legendi, ki meji na bajko,

Sv. Sebastijan tem ranam ni podlegel,

(kako se je izlizal ne bi vedel)

Še dalje je imel s cesarjem hajko,

Dokler med rimske padel ni vojake,

ki so odvrgli ga na dno kloake.

Matej Krevs