hrup

ves ta hrup

gre skozi kožo

in odide skoznjo nazaj

do srca ne seže nikoli

ne seže nič,

ne seže nihče

skril sem ga v globino

v 10 skrinj

za 10 vrati

ključ si ti

se spomniš tistega lepega dne

sonce žarelo je kot nocoj

letel sem

ti si letela

dve vrtnici postali sta lilija

od lilije ostala sta le dva kamna

nagrobnika

albatros živi za zrak

živi v zraku

ti si moj zrak,

ki ga moja pljuča več ne poznajo

kako je lep ta svet

ki ga ne čutiš

ne vidiš

ne sanjaš

živim preteklost

da v prihodnosti sedanjost bi živel

sedaj pelin preveč žari

iz mojih kosti

LE(TI)

Danijel V.