nuomoun

kjer je noč
ne čutiš

če ne čutiš
boli najhuje

vsako zrno
nekoč plod toplega diha
sedaj lebdi zamrznjeno v niču
in dih v grlu
lepljiv in hladen

čas ne ve več kam
zato smo pozabili nase
in ker je hoja sedaj
le še stokanje
stojim tukaj
nikjer
s teboj
in brez tebe

prašeg

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
01. 01. 2014 ob 18:23
Spremenjeno:
01. 01. 2014 ob 18:25

V nekem življenjskem trenutku bi bila pot naprej enaka poti nazaj, obe pa enako nedoumljivi, skrivnostni. Tedaj imaš možnost, da se poglobiš v svoj boleči zastoj in ga spoznaš.

Pesem kroži okrog osrednjega niča, ki s prvinskim metaforičnim jezikom zarisuje  (pred)zgodbo trenutne ujetosti v nečasu in neprostoru in neodnosu. Čestitam,

Jupiter!

Zastavica

prašeg

Poslano:
01. 01. 2014 ob 19:50

Hvala za obisk, vrata in tla pod komentarjem, pa en lep novoletno-medplanetarni pozdrav nazaj :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

prašeg
Napisal/a: prašeg

Pesmi

  • 01. 01. 2014 ob 03:48
  • Prebrano 957 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 461.5
  • Število ocen: 12

Zastavica