V nekem življenjskem trenutku bi bila pot naprej enaka poti nazaj, obe pa enako nedoumljivi, skrivnostni. Tedaj imaš možnost, da se poglobiš v svoj boleči zastoj in ga spoznaš.

Pesem kroži okrog osrednjega niča, ki s prvinskim metaforičnim jezikom zarisuje  (pred)zgodbo trenutne ujetosti v nečasu in neprostoru in neodnosu. Čestitam,

Jupiter!

Hvala za obisk, vrata in tla pod komentarjem, pa en lep novoletno-medplanetarni pozdrav nazaj :)