Žeja huda neuzprosna,
me privila je na dno,
želja huda, zdaj neznosna,
v kafič želim samo,

Pridi k nam prijatelj stari,
prisedi sem, boš nekaj spil,
kako, žena, ponavadi?
Mal´ se boš poveselil,

Družba stara, neizbrana,
sami pjanci, kurbarije,
ena ženska tut´ sedi,
njeno cvetje več ne sije,
je nihče več ne želi,

Družba stara, neizbrana
ve o čem se govori,
tarnamo o službi,
o denarju in o družbi,

Dama pa prav nič vesela,
ko o seksu se kramlja,
šovinizma polna scena,
malo je debela,
kera rada kom da,

Že na pogled ta naša banda,
fuknjena do amena,
zdaj na vrsti je bevanda,
pir v sode te brez dna.

Kaj nam more nizka plača,
dnar´ po grlu nam teko,
so zaman obljube naše,
v novem me´sci pil ne bo.
Dama muza se obljubam našim.

Bodi ti mehur, prekleti!
Zdaj na stran me zvabil je,
za trenutek, oj prekleti!
Od družbe jaz poslavljam se.
Tam na samem, cela groza,
slap usuje z mene se,
piva je ogromna doza,
a čisto vse iz mene gre,
Ko na koncu se povrnem,
koj na hitro enga zvrnem.

Moje oko pa ni zazrlo nje in pa še enega,
s časom cena ji je zrasla,
je nihče več ne zavrača,

Tak´ je to, oj ljudi dragi,
z vsakim pivom se popravi,
oči so druzga malarja.

Še naprej je brez spremembe,
še se pije kot le kaj,
čez čas se pa ozrne,
zdaj on sam brez nje se vrne,

Da ne bil kurbir bi pravi,
kaj vse nam naloži,
da ležala sama sta na travi,
no, in ve se kaj sledi...

Verjamem!Verjamem ti kolega,
čisto nič ne pretiravaš,
čisto nič nisi dodal,
Bila živa bi resnica,
ako ti bi le USTAL!

Cris Hansen Smith