
(Mensuru Ćatiću)
u rano jutro
raznosi još toplo
(i plavo)
mleko na bicikli
dečak
neprobuđen iz sna
iz kog ga milujuć’ budi
(i mirisa kose)
žena
od modrijih
žilica sa ružičastih
kod slepih
očiju i vimena
krhkija
mlečna sva i samo
vrabac na ivici jave
na simsu uhvaćen krajem
oka shvata tu
bliskost: slovom za nit
: rečju kroz potku
: pesmom uz vez
jave od snova
Pesem, ki odstira jutranje trenutke neke mladosti ali pa vsakdan neke (pesniške) duše, ki simbolično - na meji med resničnostjo in sanjami - prinaša sveža jutra v sive dneve, katerega je mogoče zaznati le s kotičkom (pesničinega) pogleda. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana! :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!