neki rjav spomin
diši kot zemlja na gredah
ki sva jih prekopavala
mnoga poletja
in sejala in pobirala plodove

neki moder spomin
se preliva kot valovi
kot sol na tvoji koži
in kristalno čisto nebo
nad koversado

neki rumeni spomin
prekriva mizo v kuhinji
kot prt s sončnicami
z okusom po pomarančnem soku
in beljakovih penicah

neki črni spomin
ždi v kleti med pajčevinami
v zaklenjeni omari
napolnjeni z bolečino
in obžalovanji

neki beli spomin
sploh še ni spomin
ker se ciklično dogaja
pod dišečo rjuho
kjer snuje pesem

modricvet