Novi svet za vagabunde

Peščeni valovi padajo na dno neba. 

 

Čakamo novi svet.

 

Mlačen odsev Luninega krajca je priložnost za novi začetek. Grajen naj bo brez opek ter zrna cementa.

 

Melodičnost tujega sveta je ujet trenutek.

 

Kačim se.

 

Vagabundi so odšli - stopinje rišejo škrlatno sled.

Utapljajoča se svetloba je kliše sodobne persone.

 

Korak na pot iskrenosti je izgubljen

 

Volkovi tulijo, šepečejo in rjovijo hkratno. Ovijajo se v tanko rdečo prejo živine z človeško podobo stvarnosti. Kardelo leti, čas ulovi, ter upa, da se pri tem ne izgubi.

 

Zvok tišine trga žilje srca.

 

Plah vetrič pihlja skozi dno neba.

 

Počakajmo vagabunde, da se vrnejo iz razuzdanega življenja - oviti v tanko rdečo prejo živine z človeško podobo stvarnosti. 

Jernej Jager

Komentiranje je zaprto!

Jernej Jager
Napisal/a: Jernej Jager

Pesmi

  • 05. 01. 2021 ob 11:12
  • Prebrano 405 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 113.8
  • Število ocen: 3

Zastavica