Zelenim.
Čas me vpeljuje v groteskno svobodo.
Vsiljuje mi zadovoljstvo
in zaigrano veselje.
Češe mi razmršene lase
in samega sebe prepričuje,
da je stvarnik
naravnega reda.
Boža mi hrapavo kožo
in čisti pore
moje na novo
ozelenele duše.
V obraz mi piha zrak
iz zakajenih pljuč,
smog se mi
odslikava
na izsušeni koži.
A jaz zelenim.
Enkrat na leto,
vsako pomlad.
Zelenim.
Na enem in edinem mestu,
v prepričanju,
da sem
svoboden.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!