Ko bi le bilo lažje,
ko bi se le poglavja zapisovala sama od sebe,
ko le ne bi toliko dvomil v svoje sposobnosti,
ko bi si le lahko privoščil pisalni stroj,
ko bi le ujel zlato ribico,
ko bi le bile tri želje dovolj,
ko bi se le sprijaznil s svojo bedo,
ko bi le pozabil na fine zrezke s prefinjenim vinom,
ko bi le odmislil dobre obleke s kravatami,
ko bi le bil zadovoljen s tem kar imam,
ko bi le napisal več kvalitetnega,
ko bi le lahko brez zavisti bral knjige,
ko bi si le lahko privoščil svoj avto,
ko bi le bencin šel dol za moj imaginativni avtomobil,
ko bi se le lahko vrnil eno leto nazaj,
ko sem bil še nor človek,
ko sem imel denarja dovolj, da me ni skrbelo ali srbelo,
ko sem živel vsak trenutek pod stresom,
ko sem bil žrtev navideznega mobinga,
ko me je poznala vsa Slovenija,
ko je bil obraz manj izsušen z nič mozolji,
ko sem bil še zaljubljen v svojo amazonko,
ko sem bil tik pred tem, da umrem,
ko sem pisal zavoljo preživetja,
ko sem pod novembrskimi mostovi iskal zavetja,
ko sem dvomil v druge in vase,
ko sem se uril za gladiatorja,
oh, kako pogrešam tiste čase,
ko sem znal živeti.

neartist