RAZKLANA
Pozabljen korak
že ure greje svoj edini odtis,
ko se okna histerično zastirajo
pod dlanmi,
da bi ranjene ptice ubežale
krutosti zunanjega sveta.
Znotraj majave hiše
mokrih zidov,
razklanih s tisočerimi razpokami,
kjer kriči vonj po zrušitvi,
zbegane iščejo zadnjo rešitev
skritega otroka.
Neni, pozdravljena.
Morda bi bila pesem bolj fluidna, če bi ne imela toliko pridevkov?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 20. 12. 2013 ob 20:59
- Prebrano 695 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 163.8