
Medved je pojeo dvotačku,
navodnik ukrala lija,
lav smaz'o kvačku po kvačku,
apostrof smotala zmija.
Tri tačke majmunče drpilo,
zapete razvukle ptice,
zagrade nekako skrpilo,
pa odnelo mlado od gice.
Na kraju prethodne runde
ostade još na "i" tačka.
Uuups! Baš pre dve sekunde
pokupi je divlja mačka!
* * * * *
Jasno je iz ovog svega,
da mnogi autor spisa,
baš kao do lanjskog snega,
drži do pravopisa.
super in mislim, da kar vredna reč, res. za vse
Hehe, Milen, res je. Ali se tudi sestavljanja vrtne hišice loti nekdo, ki ne loči med vijakom in žebljem, med oblogo in tramom, ki misli, da žleb služi kot korito za rože? Ne vem, ne vem - ampak pisati pa "zna" kar vsak. :)
Nekoč sem zapisala epigram na račun treh pik, ki jih nekateri tako radi tlačijo v pesmi. (In to večinoma brez presledka med njimi in prejšnjo ter naslednjo besedo, kar je seveda narobe.) Takole gre:
Zakaj odevati v pikčevje
pesem, ki kot sadež zrel je?
Zreli hruški roj mušic
bo pojedel kožo z lic.
Dobri pesmi pikic kup
škodoval bo kakor strup.
Lp,
Kerstin
U pravu si, Kerstin. Ali mi je mrsko gledati kako neki pod plaštom nekakvog sublimizma, simbolizma, ili sličnog, proturaju svoje nepismene "radove" i još očekuju pohvale za to.
:)
lp. Milen
Najpogostejši izgovor: pesniška svoboda. :))
Baš tako! :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!