Sem zgodba,
ki jo zlahka pozabiš,
sem kamen ki obleži
tudi kadar velik vihar
vrti svojo povrhnjico,
da ladje vijugajo
kakor igrače v cirkusu,
ves dan sem v teku,
prižgana na elektriko
se sučem, ustavljam
da pridejo novi malčki
in veliki otroci,
ki niso imeli otroštva,
zdaj mečejo žetone
v vsako režo posebej,
samo da teče,
da se giba, leti,
vrtim v neskončno
in odrasli otroci
mahajo svojim ljubimcem,
ki jim zvesto kupujejo karte
in se potem gredo doma
resne, odrasle igre.
Sem prisotna povsod,
sem dolga ali kratka zgodba,
prav po potrebi me uporabijo,
samo da izvabim veselje
in da kratkočasim
dolgočasneže,
ki jim nobena igrača
ni dovolj dobra.
Zgodba sem,
ki nikdar ne mine,
non stop se dogajam,
še ponoči v sanjah
usmerjam ta zeleni planet.
Zgodba sem,
ki nikdar ne mine,
non stop se dogajam,
še ponoči v sanjah
usmerjam ta zeleni planet.
nimam kaj kot, da ti verjamem, kot zgodbi in kot roki, ki načrtuje peresa ;)
Dobro jutro ruj,
sem vesela, da ti je všeč. Škoda le, da jaz enkrat na leto napišem,
če mi sploh rata. Vsi mi smo zgodbe, se strinjaš z menoj, vsi pišemo
in ujemamo trenutke kot ribič s palico.
Želim ti lep jesenski dan,
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!