Imela sem ogromno tistega,
česar nisem potrebovala
in še več tistega,
česar nisem imela.
Nasmehi iskreni,
iskrice v očeh,
prijazen pozdrav
in občutek da veš,
da nekomu je mar.
To je veliko, a tega ni blo,
a še sem tu, še pogrešam to.
Sedaj jadram na krilih vsega,
kar me je pripeljalo do sem.
Morda nekoč mi nekdo ukrade roko,
brez milosti popelje me na rob prepada srca,
kjer je vseeno, kaj bo, če prepad se konča.
Le v večnosti utripajo srca združena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!