Tako malo
je potrebno,
da shodiš.
Da postaneš Človek.
Pokončen. Vzvravnan.
Da v mislih
dobroto nosiš.
Da ne znaš pogledati vstran.

Ko boli
in krivica kljuva,
niso solze tiste,
ki premagajo strup.
Sred srca,
nežna roža sočutja.
Topla dlan pomoči,
nosi up.

Tako malo
je potrebno,
da vzljubiš.
Ves svoj strah,
svojih kratkih dni.
Da si žarek sonca,
ki trudi,
presijati
žalost ljudi.

Pa četudi
ne veš, da zmoreš.
In se ti zdi,
da si mračen oblak.
Tako malo
je potrebno,
da shodiš.
Ko narediš
prvi korak.

damiroo