V koledarju vedno cvetijo rože,
čeprav je zunaj mraz
in se ovijam v debelo plast
zanikanja in sprenevedanja.
Dnevi v koledarju se ne zatikajo,
tečejo gladko od lista do lista,
čeprav se zunaj zaletavam
v trde vogale storjenih napak
in se prebijam skozi vse ožje
uličice z mojimi srajcami na izveskih.
V koledarju ni lačnih in žejnih,
ki jih srečujem med vrsticami
na skritih straneh časopisja.
Pa saj koledar ni ničesar kriv;
od mene noče nič nemogočega.
Samo redno trganje ovenelega cvetja
in čiščenje stekel na oknih.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!