Naenkrat sem spet majhna.
Stene pred menoj rastejo
in božične lučke so le odsev
veselja, ki ga je mogoče slutiti.
Ne pišem za vas.
Ne več.
Ne ljubi se mi truditi, da bi razumeli,
se zamislili in mogoče celo kaj spremenili.
Naenkrat sem spet majhna.
Moje besede ne sežejo do vaših ušes,
so samo šepetanje včerašnjega dne,
dnevniški zapis naraščajočih občutkov
in neskončne kode nerazumljenega jaza.
Naenkrat sem spet majhna.
Skrijem se med lase.
urednica
Poslano:
18. 12. 2013 ob 20:35
Spremenjeno:
18. 12. 2013 ob 20:38
Pozdravljena, LS!
:)
preden grem globlje v tvojo pesem, bi (si) rada nekaj razjasnila in le ti mi lahko poveš. Namreč, ko uporabljaš tukaj:
Ne pišem za Vas.
...
Moje besede ne sežejo do Vaših ušes,
...
za "vas" in "vaših besed" veliko začetnico
- Vas
-Vaših,
bralec prebere to tako, kot da spoštljivo, po starinsko ogovarjaš eno osebo, ki jo vikaš (táko branje narekuje slovenska skladnja)
npr: dragi gospod, ne razumem Vas.
Imam prav? Vikaš nekoga čisto določenega ali si morda mislila na nas kot množico, kateri govoriš, sporočaš napisano? Kajti od tega je odvisno razumevanje pesmi.
lp, lidija
Hmmm...ja, tudi sama sem kolebala med veliko in malo začetnico ... pa sem se odločila za ta Veliko, ker hočem s tem poudariti, da nagovarjam vsakega bralca posebej kot posameznika, vendar v mislih nimam točno določene osebe. Poleg tega želim ustvariti do njega (verjetno pretiran) spoštljiv odnos.
Je v tem primeru Velika začetnica preveč?
Lp, Shadow
urednica
Poslano:
18. 12. 2013 ob 21:30
Spremenjeno:
18. 12. 2013 ob 21:37
Ja, je, ne ravno odveč, ampak predvsem zavajajoča. Sama nikoli ne bi brala tako kot si zdaj razložila. Naj bo začetnica besede mala, pa bo čisto razumljivo, da nagovarjaš vse (torej vsakega med nami ...)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!