Skozi otečene oči
več ne razločim resnice.
Pravijo, da boš vsak hip prestopil mejo
tja,
kamor jaz več ne sežem,
da boš odletel,
ko moja roka bo prekratka
za trden prijem,
na svetlo,
kjer se boš očistil,
v temo,
ki te bo skrila
pred vsemi pogledi.
Ne slišim jih,
ker jaz ti bom zdaj,
še bolj kot kdajkoli prej
metala besede,
te ovijala v melodijo
in te tlačila v pesmi.
Skupaj bova,
saj vem,da besede dvigajo up,
melodija objame in boža srce,
ko pesmi - pesmi dosežejo večnost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!