Prvič svoj strah sem prestopila,
preko vsega izpolnit svoje želje,
hrepenenje, ta nevidna sila,
v prsih je donelo; Celje, Celje...
Zmagala sem nad seboj, kot čudež
si bil ti in želja, ki me je vodila.
Končno sem v resnični svet stopila,
čez strah, ki v meni je nevidni Judež.
Moj korak človeštvu nič ni doprinesel,
saj stotine ljudi tam na postaji,
vsak dan je znova isti val odnesel,
le jaz sem prvič uprla se ograji.
Ti si čakal na drugi me postaji.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rima
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!