Veš,
še danes grem včasih -
ko se zemlja razgreva,
ko se mlake sušijo,
ko sopara stopa ljudem za bluze in srajce,
ko znoj ubira pot po tilniku navzdol,
ko voda odžejati ne pomaga -
po tisti stezici,
kjer si pokazal mi
zaledenelo zemljo
in mlakuže, polne mrčesa.
Kjer si bluzo previdno pri vrhu odpel,
dlan ovil okoli vratu
in spodbudil mojo žejo po vročini.

Še danes grem včasih tja,
kjer si kazal drugo mi skrajnost.

Anja G.