Drsim skoz' zrak, skozi vihar,
na krilih iz življenja.
Tako kot ti sem božji dar,
pol smeha, pol trpljenja.

Največji sem, ko sploh me ni,
ko skozme roka sega.
Orodje sem, ki me krivi,
ljubezen v srp iz greha.

Nekje v daljavi, vedno tam,
so dnevi, ki še bodo.
Pa veš da so? Da prideš tja?
Sred' vode iščeš vodo.

In ni lahko in vendar je,
vse zmoreš če se trudiš.
Pod mrtvim mesecem srce,
utripa le, ko ljubiš.

damiroo