Okrog tebe v naročjih knjige,

tvoje stopalo se enakomerno spušča,

daje takt večerni spokojnosti,

domačnost v copatu

prijazno vrti podmazan kolovrat,

prsti sučejo nit na vreteno,

očala zdrsnejo z nosu,

ležeš pod poročno sliko,

pri zdravimariji že spiš.

Primislim se pod odejo k tebi,

na varnem sem in po božiču diši.

Poleno v peči zaprasketa v iskre,

vonj smole

me nalepi nazaj,

v veneč dan plastičnih drevesc

namazan na ure trdega kruha,

kot postan čaj brez sladkorja ga srknem,

nekje daleč je pustil

vonj po cimetu

in gorkoto.

pi - irena p.