Nemoj tako puno
da spavaš
nije dobro toliko
jednom ćeš leći
pre nego što ustaneš
pa nećeš znati
da li tek treba
da se uspavaš
ili da se probudiš.
Tako se jedan moj poznanik
sve ranije vraćao s posla
a sve kasnije odlazio
dok jednom nije sreo
sam sebe na vratima.
Posle više nije ni išao
nije znao dal' je pošao
ili se vratio.
Samo je sedeo
gledao unatrag
sebi preko ramena
otišao u juče
vratio se iz sutra
a danas - nije tu.
Poslano:
11. 12. 2013 ob 16:43
Spremenjeno:
11. 12. 2013 ob 19:10
Zdaj bom pa še manj spala...ha, ha... kakšen absurd, pa tako dolgi dnevi mraka prihajajo ... Dobra pesem, Milen, filozofska.
Lp A
Poslano:
12. 12. 2013 ob 09:41
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 10:03
No, zdaj pa vemo, kaj se zgodi, če kdo sreča samega sebe. Prilika o sodobnem človeku, ki je hkrati nevsiljivo poučna. Čestitke,
Ana
Hvala, čast mi je. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!