Prav vseeno mi je.
ali moja pesem
hrani lačno dušo
ali zmelje zmaja,
ki preži name
ob belem dnevu,
besed ne moreš ubit,
ne moreš jih skrit,
lahko pa nahraniš
lačno dušo
in razveseliš
žalostne ustnice,
da se spremenijo
v smehljaj, ki traja.
Ravno pravo število je,
nekaj zmajčkov
in nekaj hrabrujočih
besed, ki lepšajo poti.
Ostajam na strani miru,
ker za vojno je potrebna
samo majhna iskrica,
da zagorijo veje
in zažgejo drevo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!