
privezana sem
na tvoje čelo
ker sem vedno vedela kam grem
tisto ostro ni moj jezik
nekdo mora stražiti podzemni začetek
beli medvedi ne ližejo zemljevidov
ne najdejo meja
v temnih stopinjah
snega je veliko vrst
v ledu nisem gradila
prevelikih vrat
verjameš
inuit
če nekaj ubiješ
užališ njegovo dušo
nekatere stvari nimajo konca
ne smejo me zapreti
s prizadeto dušo
izgubila bi se
živali govorijo
kako sem te vdihnila
nisem se naučila
prevračanja s kajakom
nisem zapičila igle v mrtvega otroka
da bi izmerila napredovanje
edinega ki je šel sam domov
ulu nož je nož za ženske Inuitov (Eskimov)
Močna.. seže brez noža.
lp li
Vedno mi je všeč to prehajanje v druge kože, še posebej, če na koncu izzveni v prepričljivo pesem. Tako daleč na severu seveda še nisem bila, a prepričljivost prinašajo besede, ki zarišejo ostrino v belino, v odnos, ki pa je univerzalen. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!