privezana sem
na tvoje čelo
ker sem vedno vedela kam grem
tisto ostro ni moj jezik
nekdo mora stražiti podzemni začetek
beli medvedi ne ližejo zemljevidov
ne najdejo meja
v temnih stopinjah
snega je veliko vrst
v ledu nisem gradila
prevelikih vrat
verjameš
inuit
če nekaj ubiješ
užališ njegovo dušo
nekatere stvari nimajo konca
ne smejo me zapreti
s prizadeto dušo
izgubila bi se
živali govorijo
kako sem te vdihnila
nisem se naučila
prevračanja s kajakom
nisem zapičila igle v mrtvega otroka
da bi izmerila napredovanje
edinega ki je šel sam domov
ulu nož je nož za ženske Inuitov (Eskimov)
Poslano:
10. 12. 2013 ob 06:55
Spremenjeno:
10. 12. 2013 ob 07:15
Močna.. seže brez noža.
lp li
Hvala, li!
:-)
Lp,
Vesna
urednica
Poslano:
11. 12. 2013 ob 22:28
Spremenjeno:
11. 12. 2013 ob 22:36
Vedno mi je všeč to prehajanje v druge kože, še posebej, če na koncu izzveni v prepričljivo pesem. Tako daleč na severu seveda še nisem bila, a prepričljivost prinašajo besede, ki zarišejo ostrino v belino, v odnos, ki pa je univerzalen. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!