To domačijsko sliko komentiram "kot haiku", ne toliko kot haiku :) Zadnja vrstica s pogledom v praznino odpira širok interpretativni prostor. Čigave so prašičje oči in čigav pogled, kje in kakšna je uzrta praznina.  Čestitam,

Jupiter!

tako! Hvala za pozoren širok vpogled!

Jupi.

 Lp, lidija

Pogled v grozo! Praznina je lahko tudi dobra, ampak te oči so pa končale vse. V njihovem zadnjem pogledu je bila groza smrti. In v našem pogledu so polni krožniki, žal.

Drugače pa - kaj sploh delajo oči med odpadki? Groza. 

Zelo zelo dobra ideja, ampak se mi zdi, da tista praznina na koncu omili zadevo, ki je ne gre omiliti ...

Brrr ... dobra, maksimalno izostrena slika (ni mi všeč, morda bi jo popredalčkali med kruikuje?)

Drugače pa, kot sem že zgoraj omenila, dobro napisano :) Čestitke!

Lp, Lea

Lucija, tam, kjer recimo prašičjih oči ravno ne jedo, jih pač vržejo v lamber za odpadke - bruttaly honest! In kaj drugega uboga svinja potem lahko še gleda, kot  praznino (če ne vidiš več, ker si mrtev -  "gledaš" praznino!) ... To je namreč njen pogled ... mi pa gledamo, kar pač hočemo videti.

  tako da, ideja, dobra ali ne, natanko tako izpeljana kot je sama hotela in seveda jaz z njo.

Lea, ja, morda kruiku, ampak zamislila sem si serijo "domačijskih predprazničnih /kot/ haikujev", ki bi poleg jasne slike prinašali še malo vpogleda v bedo tega zblefirano "veselega" decembra tukaj, na našem, "domačijskem" območju. Kje je to? Jaz mislim, da v naši deželici, bralec pa, kakor hoče .

Lp, lidija

Ravno na osnovi "pred-PrazNičnosti" domačijskih pesmi "praznina" (in to kot zadnja beseda) še toliko bolj zazeva. LPJ

Nekje sem to 'sliko' že videla, mislim, da je bil en podoben kruiku.

Grozljivo zgovorna slika.

LP, mcv

Hmm ampak to, da so prazniki prazni, je v tem času zelo zlajnana stvar. In s tega vidika ta "kot haiku" ali "kot kruiku" ne prinese nič novega. Kar je škoda, ker je ideja o prašičjih očeh in človekovi neumnosti in pogoltnosti za vse tem zelo dobra. :)

Mislim, ampak to je samo moje mnenje, ti pa naredi ali pusti, kot se ti zdi, da praznina na koncu dela ta "kot haiku" povprečen. Z vseh strani zdaj namreč poslušam eno od dveh variant: prazniki so oh in sploh čas za preživljanje skupaj ali prazniki sploh nimajo več vrednosti in ne poznajo vrednot in so prazni. Ti pa lahko presežeš to in pokažeš, da ni samo, da smo jih naredili prazne, ampak za to neumno praznost še pobijamo živali in mečemo v odpadna vedra vse, kar nam ne ustreza. In to je grozljivo zgovorno, kot je napisala Modricvet, bolj zgovorno od praznine, ki jo najdemo v PrazNičnosti. :)

Lucija, a ni fajn, da ima vsak svoj pogled na vse to?

Bistvo zapisa ni v tem, da vsiljuje pogled, ampak da omogoča, da si vsak sam ustvari sliko. Tudi neavtor (bralec tega mojega kratkega teksta) lahko le pojasni svoj pogled in pusti ostale, da vidijo sliko po svoje.

In jo seveda po svoje ocenijo in vrednotijo ...

Ničevost praznikov je vodilo mojih domačijskih, je le ena od variant, kako LAHKO na praznike gledam/o.

LP, lidija

Se strinjam. :) Saj pravim, da je tako moje mnenje. Morda tudi zato o praznikih ne pišem. :)

Mi je pa všeč, da si se lotila takšnega pregleda utrinkov.

Lp,

Lucija