pustim te sedeti ob ognju
kres
iskra
nikoli ne seže med ogenj
v nebo jo vleče
med temo in nič
njene oči so upanje,
da v vesolju najde suh les
noč
iskra
nikoli ne seže do ognja
izgnana je
vržena med upe
in želje po zvezdah
ti
in iskra
verjamem,
da je prijetneje sedeti ob ognju,
ker nje čez sekundo ne bo več
izgine
zvezde svetijo dalje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 08. 12. 2013 ob 21:28
- Prebrano 562 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.36
- Število ocen: 11
