Daleč je sonce,

na drugi strani zemlje

kaže svoj obraz

in dela sončne pege,

bližje mi je mesec,

pogleda tistega,

ki ga hoče videti,

drugače je zakrit

za žaluzijami,

za temnimi,

težkimi zavesami.

Zvezde nocoj so,

kot da bi jim bilo nerodno,

kot da se skrivajo

za hrbtom meseca,

zato se zdijo tako oddaljene

in tako nebeško drobne.

Noč mi zakriva pogled,

da ne vidim dlje

od umetne svetlobe,

luči ki jo na mizi obrnem

kamor hočem videti.

Ravno toliko,

da vidim ekran,

da lahko napišem pesem.

Ta temna noč

je zaspana,

tiho kinka z neba,

da me nežno uspava

in me pošilja v posteljo.

Do jutra potem spim,

tiho z novo zgodbo v glavi.

IŽ-lev