Po žilah se mi pretaka

človeška kri,

premika se

po celem telesu

in po človeško hodim

po dveh nogah,

razen če me ena boli,

takrat skakljam,

kakor zajec.

Lobanjo imam

večjo od podgane,

čeprav mi ni jasno

od kod takšna prilagoditev

s tako majhnim teleščkom.

Hodim pokonci

in zato zgledam velika,

večkrat večja

kakor se počutim

in okoli mene hodijo

visoke pete,

ki šklempajo po tlakovcih

in nasajajo nase blato.

Realnost je takšna,

takšna sem se rodila,

za psa bi rekli,

da se je skotil,

kakor pri kravah,

ko tele pride

na ta božji svet.

Takšna je realnost,

živim tako

in sploh se ne spravljam

v dvome zakaj,

sploh kadar sem

v gruči ljudi.

Vse kar naredim,

vse je človeško,

od neumnosti

do pravih reči.

IŽ-lev