Pismo napisano skoraj dve desetletji nazaj,

tebi,

ki me nisi poznal, nisi vedel,

da diham zate.

Nikdar.

A dal si mi poljub takrat,

Silvesterski.

Nisi vedel, da je živel še  mnogo let po tem,

na mojih ustnicah.

Še zdaj se spomnim tistega dotika,

a ti si že poljubljal drugo, takoj za tem.

Tudi jaz,

a čutila sem tvoje ustnice

ki jih verjetno ne bom pozabila.

Bil si moja prva ljubezen,

in zadnja.

Prva skrita in zadnja odkrita.

Usoda se poigrava s samoto

ki srce jo čuva kot svetinjo.

Kot da je vse kar imam,

ali kar znam dati.

Samota, ki me ljubi.

Ne obžalujem,

Morda ne verjamem v telesno ljubezen.

 hranim le silvesterski poljub.

Sekunda ki me je zaznamovala.

In me osamila.

Včasih se vprašam, če bi me znal poklicati po imenu.

Morda ne.

Verjetno ne.

Barby