Če bi šla še enkrat čez to,
ko imela bi le en meter manj
prehojene poti,
bila bi drugačna,
morda bila bi kot ti.
Na ves glas bi pela,
Prijela pod roko bi te,
stavim, da v srce bi ti sedla,
prijazno in toplo,
kot nihče še poprej.
Povedala bi v obraz vso resnico sveta,
Ne bi pisala pesmi,
usta bi govorila namesto peresa.
Uresničevala bi sanje,
spreminjala pot,
se smejala na glas,
ne bi gledala proč.
Še enkrat morda nekoč bo prišel,
že zdaj vem, kdo bom
ter kam me vodila bo pot,
in kdo bo hodil z menoj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!