Pozdravljena, Neni:)

Nekaj mojih razmišljanj ob tvoji pesmi.

Dogodek, opisan iz otroške perspektive, je vezan na decembrski čas, ko zrak zadiši po snegu, (nekdaj) na vasi tudi po svežem gnoju za hlevi.  Jutra zapolnijo dotlej neslišani kriki domačih živali. Ko si upaš spet premikati,  v nos butne vonj po nečem gostem in vlažnem. In česnu. Zdaj imamo veseli december, včasih je bil to čas kolin.

 Pesem berem na različnih ravneh. Kot metaforo (priprave) obrednega obeda, ki v sebi nosi čuden občutek ugodja in nelagodja. Nedolžen otrok je nehote soudeležen v dejanju težko določljivega greha, »ključ« do katerega se skriva v špranji ključavnice, ki zapira staro skrinjo.  Čutiš, da je nekaj krivega v ozadju osebnega in kolektivnega užitka. Nekaj grozljivega, kar sicer podpira materialni obstoj, že od pradedov dalje. Otroško nedoumevanje nekega misterija se prepleta s perspektivo osebka, ki noče vedeti: Kdo bi se zmenil za …, Komur mar za …, Le komu bi koristile …  Pa kaj! Sprašujem pa se, koliko so ti komentarji res potrebni za pesem.

Pesem ponazarja iskanje nekoč izgubljene, težko doumljive  »prozorne navezanosti« na nekaj temeljnega v človekovi strukturi. Nekaj, česar ne najdemo več v na stežaj odprtem prostoru, ki ga je včasih napolnjevala njegova navzočnost – nekaj ali nekoga, čigar skrivnostno izginotje je povezano z nekim drugim težko dostopnim prostorom.

Obravnavana snov v pesmi »Ko si obmolknil« me spomni na literarno delo/film »Ko jagenjčki obmolknejo«, ki po slojih razkriva odnos med nedolžnostjo in grehom. Pujsek ali jagenjček, ko obmolkneta, njune glasove začnemo zaznavati iz drugih prostorov.

Nekoliko me zmoti metafora »obrodile so trto«, ki me sili, da pesem vidim v ozadju slovenske himne, pa ne vem, ali je to nujno. Razen seveda, če želimo pesem videti kot prispodobo trenutne kolektivne atmosfere v odnosu do nekih preteklih dejanj.

Zgodba v pesmi je postavljena v preteklost, sedanjik je uporabljen samo na dveh mestih, na koncu in v opisu obrednega dejanja:

Le tu in tam jo odklene in neguje njeno vsebino,
nato pa jo spet potisne v temen kot.

Ta del bi bil sicer lahko v pretekliku, po drugi strani pa nakazuje, da se to otroku to nedoumljivo dejanje še vedno dogaja.

 Nekatere uporabljene zveze so slogovno izrabljene. Po eni strani služijo kot razpoznavni element nekega kolektivnega dogajanja, v interesu osebnega pesniškega izraza pa bi katero od teh lahko še preoblikovala.

Lp,

Jupiter!

Pozdravljena Jupiter.

Veseli me, da te je moje delo približalo uspešnemu literarnemu delu, a hotela sem le opisati to, kar se je dogajalo nekoč (čas kolin) in to, kar se po vaseh dogaja še danes.

Mož je ravno prejšnji teden odklenil tisto skrinjo in brusil tisti nož- prebudil spomine- ideja.

Opis iz otrokovih oči, ko ne razume dogajanja,neugodje, ne ve, kam se je igubil pujsek.. in zakaj veselje, če je on v skrbeh , žalosten ,ne razume  pomena tistih kosov. zakaj bi nekdo brusil in negoval starino, če jo potem spet za dolgo zaklene. Komu mar taka starina, ki je večno skrita. zato tisti pa kaj, komu mar, v obrambo pred slutnjo (iz mojih oči in občutkov) meni se je zdelo primerno, a morda pa vedno ni.? In še danes veliki otrok  čuti neugodje, a nujo materialnega obstoja (malo veselja) tistega iz preteklosti pa še vedno ne razume, noče razumeti, išče.. sedanjik namenoma, ker se to dogaja še danes (obred, skrinja, nož, brušene in seveda razlaga, da je iz 2. svetovne vojne, zelo trdo rezilo,...) :)

Aja, tista trta- nisem vedela da bo pripeljala do himne, tega res nisem želela (to je preveč zame :) )  Bom popravila.

Če ne drugo, sem vam naredila veliko dela. Skrbim, da vam ne zmanjka pisanja :)

Hvala za izčrpen komentar.

LP Neni

Zdravo Neni,

najprej bi rad povedal, da mi je pesem všeč, saj prikazuje otrokov pristen in iskren odnos z živaljo. Živali ne vidi kot hrano, ampak kot živo bitje. Ta odnos se (žal) v življenju velikokrat na neki točki izgubi neznano kje. Otrokovo nevedenje in nelagodje ob izgubi živali je prikazano tragično, kar tudi v resnici je. Čestitke za to pesem.

en popravek v prvi vrstici: srečanja

In razmišljal sem, če je na koncu pesmi res potreben klicaj. Ko sem jaz prebral pesem, se mi je zdelo, da bi prišlo bolj do izraza če bi namesto klicaja bila pika. Mislim, da pika bolj poudari to grozo in žalost, ki jo otrok čuti, ko išče žival. Sicer pa je pesem tvoja, tako da je odločitev tvoja.

Lep pozdrav, shadyyy

Pozdravljen Shadyyy.

Zelo sem vesela, če me kdo opozori na kakšno napako in pove svoje mnenje.

Hvala za komentar, bom popravila.

Lp

Neni

Lepa pesem. Čestitam!

Shadyyy, hvala! Po zaslugi tvojega komentarja sem pesem našla in jo prebrala.

Lp, Lea

Pozdravljena Lea.

Hvala za čestitke.

Ja, moje pesmi se kar naprej izgubljajo... :)  in potem so tu shady-ji in modri cveti in... hvala vsem, ki me najdete in znate začutiti..

Pohvale res dobro denejo.

Lep dan (čeprav leden) ti želim še naprej.

Neni

Ah, ne, tvoje pesmi se ne izgubljajo, le objav je veliko ... mojega časa, pa samo za delček od njih, žal. 

Lep pozdrav (ne leden, ampak deževen, tako, da na našem plazu trepetamo). Saj bo :)

Lp, Lea

P.S.: Ali tebi uspe prebrati in oceniti vse objave? Če ti, čestitke na kvadrat!

Deževen in leden pozdrav nazaj Lea.

Zdaj smo komaj dobili elektriko, tako da moram hitro izkoristit. :)

Res je veliko Dobrih objav in moje pesmi so od skromnosti izgubljene v vaših...

(tako je bilo mišljeno) kar pa se tiče časa, joj! Še kakih par ur zraven 24-ih bi mi prav prišlo. :)

Še takrat, ko me doleti kaka misel ali navdih, se izgubi preden pridem do papirja :)

Tudi od branja me vedno nekaj prežene.. imam pa voljo :)

LP  Neni

Še enkrat, Neni, tvoje pesmi niso izgubljene, še najmanj zaradi kvalitete, le mojega časa je premalo. Ko berem skušam biti poštena, vendar ne morem prebrati vsega. O tem sem že pisala na forumu in "povedala", da mi je žal. In da tak način ocenjevanja ni pošten.

Obe veva, da volja ni dovolj, čeprav je dobro, da jo imava. :)

Želim ti kmalu lepšega vremena, tudi zase ga želim, že 14 let živimo ob plazu niti 30 m stran. Včasih, posebno ponoči me je zelo strah. Žal ni denarja za sanacijo.

Veliko navdiha!

Lp, Lea