Zapeljal si me v jutrove dežele …
pokazal jokajoč vzhod
in razočaran zahod,
kot bi poznal noč
v vsej svoji lepoti čiste teme,
brez praske, gladko
in samo tvojo … sámo.
Na okno so se lepile kaplje
in megla se ti je ujela na trpalnice
(mogoče zato ne vidiš rdeče?).
In ko sva se vrnila,
sem te zagledala znova.
Na srajco se ti je ujel žarek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!