Požirek dvojine

kamni so rasli
in razdvajali korak

 

brezbrižna luna
je nalivala sijaj
z bledikavim pogledom
polnila vdolbine molka

 

vsak v svoji kamri
sva čakala na sonce
ki bi znalo prisluhniti vetru
razumelo šelest zvrtinčenih besed 
in osvetlilo gladka obličja mask

 

spočela sva pripadnost
in sestavila
manjkajoče delce para

 

drug drugega sva izpila
v enem požirku

Lea199

Lea199

Poslano:
05. 12. 2013 ob 10:39

malo popravljena :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 01. 12. 2013 ob 21:06
  • Prebrano 981 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 405.51
  • Število ocen: 14

Zastavica