Končno je počila lupina.

Nekje je zaživelo novo življenje.

Sedim.

Diham ob ritmu monotonega tiktakanja

stare ure,

ki s težavo premika (pre)počasne kazalce.

V kaminu gori ogenj.

Zunaj grmi.

Usta mi polni okus

rdečega žvepla.

Navadila sem se mrzle kovine.

Tam nekje je travnik

z milijoni rož

in mavrica!

Ta se poigrava

z vsemi svojimi barvami.

Tam - kamor seže tvoj pogled.

Jaz pa le sedim v večnosti spominov.

Neni