POLETJE (Ivana Kobilica)

smehljajoča se meščanska gospodična

Na klopici sred trate venec spleta

spokojno je zazrta predse, cvetja

polno krilo se ji tal dotika, mična,

 

zlatolasa deklica ob njej stoji

in z nasmeškom srečnim ji podaja rože,

v travici sedeč otrok ji cvet moli,

zadaj pa vesel prihaja deček prožne

 

hoje, mahajoč s cvetlicami, za njim,

čez plot, pleza še en nasmejan otrok.

Ves prizor je v znamenju mladosti in

 

visokega poletja, ko prinaša

nam obilje rož v življenje sončni bog

in je do roba polna sreče čaša.

matej_krevs

matej_krevs

Poslano:
29. 11. 2013 ob 22:50
Spremenjeno:
01. 12. 2013 ob 18:10

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

matej_krevs
Napisal/a: matej_krevs

Pesmi

  • 29. 11. 2013 ob 22:46
  • Prebrano 601 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 252.29
  • Število ocen: 8

Zastavica