smehljajoča se meščanska gospodična

Na klopici sred trate venec spleta

spokojno je zazrta predse, cvetja

polno krilo se ji tal dotika, mična,

zlatolasa deklica ob njej stoji

in z nasmeškom srečnim ji podaja rože,

v travici sedeč otrok ji cvet moli,

zadaj pa vesel prihaja deček prožne

hoje, mahajoč s cvetlicami, za njim,

čez plot, pleza še en nasmejan otrok.

Ves prizor je v znamenju mladosti in

visokega poletja, ko prinaša

nam obilje rož v življenje sončni bog

in je do roba polna sreče čaša.

Matej Krevs