
Mladi pjesnik
porezao se
na vlastitu riječ
zarivši je
u trbuh Poezije
pa je takav
ostao da krvari
iz nježne rane
kao slijepac
koji ne osjeća
toplinu Sunca
a htio bi
tako bi to želio
da ga jednom
i vidi.
če čutiš, ne rabiš videti
Bravo, Duško!
Lp
Da, to je poanta. Ako osjećamo Boga, zašto ga moramo i vidjeti?
Hvala ti !
lp
Duško
Tale slika s pesnikom, ki se poreže z lastno besedo, zabodeno v trebuh poezije, ta me je čisto oslepila;) in tako mi občutek slepote ostaja še naprej, tako daleč, da me zanima samo še tista beseda. Čestitke,
Ana
Jednom svi progledamo ;)
Hvala ti dušo od Poezije !
lp
Duško
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!