Bujenje
Temno črna modrina
razpeta na okvirje vidnega,
nabrizgani rumeni madeži,
drobni, drobnejši,
zaplata sivine,
pašnik za noč.
Drevesa stegujejo prste,
da oberejo zvezde,
tišino razleti jata ptičev,
peruti prekrijejo sparan rob slike,
skozenj leze vrh čopiča,
zvezde bledijo kot stari spomini,
nebo dodaja belo tempero,
veje se orosijo s spoznanjem,
da je nebo previsoko.
Hvala, Essentia :)
Danes ponoči sem opazovala nebo. Na temi je visel oblak kot pašnik za noč, ki ga je popasla do tretje ure in potem sita ležala do prve razpoke nad vzhodom Ljubljane. Ob osmih je vsak žarek sonca že odložil čopič. Jutro kot nepokošen travnik v juliju.
Lep večer se nagiba čez.
Bodi dobro.
Pi
lepo si to napisala!
Bravo!
Lepo se imej! Essentia
Včasih se zgodi, da se z besedami da naslikati veliko zanimivejšo, otiplivejšo, polnejšo in globljo sliko, kot bi jo s čopičem. In ta pesem je taka. Čestitke,
Ana
Ups
Kot bi odprla kinder jajček in....res lepo.
Hvala, Ana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 26. 11. 2013 ob 16:53
- Prebrano 1098 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 504.26