Neko jutro vstanem
in grem k oknu.
Začenjam gledati skozi okno.
Skozi okno gledam
lepoto narave,
ki me navdaja z mirom.
Skozi okno gledam
in čakam kdaj prideš nazaj
k meni v objem.
Skozi okno gledam
kako vzhaja sonce vsako jutro
in kako zahaja vsak večer.
Skozi okno gledam
kako otroci se igrajo razposajeno
in kako odrasli nad njimi bdijo.
Ko se zvečeri, pa
okno zaprem.
Tako konča se dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Кристина Анастасия Верас Брзин
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!