V zamolklem jutru snežna belina,

čez vrhove bele kape,

dolina se vidi čez pretrgane oblake,

smrtna tišina in sledi

pasjega snubca  pred vrati.

V prsih  neskončna praznina , v glavi tišina

in kamor seže pogled vsepovsod belina,

kakor nepopisan list in neskončna praznina,

misel strašna, kje so muhe, žabe, žužki,ptiči?

Kje ste raglje pomladi ?  Imeli smo vas radi.

V belem jutru smrtna tišina

in skozi nozdrvi do možganov drvi

okus po smrti.

lin