"Da ... bila sem malo bitje,
ki se čudi velikemu svetu okoli sebe,
ki teče po polju in široko odprtih rok
objema njegove čudeže,
ki občuduje preproste cvetlice v travi
in žametno rdeče

turške nageljne na robu gozda ...
bila sem malo bitje, ki ljubi občutek,
ko se prsti lepijo od dotikanja
omamno dišeče cvetlice v vrtu,
še zdaj ne vem katere,

ki občuduje drobna rdeča srca,

ki rastejo iz zemlje
in okroglo gredo sredi vrta ...
in bila sem oči, ki se čudijo lastovičjim
gnezdom nad jaslimi sveta ...
bila sem dekletce, ki jaše črnega vranca
brez strahu, saj ga vodi 'očetova roka' ...
bila sem neutrudna nabiralka kamnov
in novih svetov ...

bila sem polna čudenja nad lepoto

narave, kljub padcem ...
in vedno znova sem se pobirala in pobrala ...
Bila sem ... in še vedno sem."

Ljuba Rebolj