
Sodnica, pri kateri pišeš,
ji prinašaš rdeče nasmejana jabolka,
začinjena z varno dozo pesticidov,
in vodo z okusom prisrčnosti,
izgoreva kot cigarete,
ki neutrudno dimijo kabinet
in krmijo nikoli sit pepelnik
s sivimi drobtinicami.
Sklanja se nad sodbico
zakajanega pripravnika.
Ko se skloniš h kazenskim
spisom težke kategorije,
ki upogibajo nervozno mizo,
za katero rase
zarodek prihodnosti obtožencev,
je edini zakon,
ki ostane v glavi,
Zakon o postopku parjenja,
zapisan v pravljičarjih vseh strank,
ki ostane v veljavi
ne glede na spremembe parlamenta
in ne glede na zapovedi ponudnikov nebes.
Ko rdeče zažari črka V,
ki jo napišeš s stegni,
čreda mustangov po črki zakona
zapleše step po minskem polju.
Koliko pritožb je zaradi sodb,
napisanih v postelji,
na kateri valovi pepel dveh,
z nje pa vstanejo trije!
Tudi ta je takšna bolj "agitka".
Včasih si rečem, da je še sreča, da je vsesplošna kriza, če ne, bi bilo kar precej pesmi posvečenih vremenu.
Ne razumem omenjanja krize v komentarju.
Pesem je nastala na podlagi izkušnje s sodnico in zapisnikarico, ki sem ju spoznal v času pripravništva v začetku leta 2010 in nima nobene zveze s finančno krizo (pač pa z referendumom o Družinskem zakoniku, ki je bil aktualen v času pisanja teksta).
Na branje tega teksta je očitno vplivalo predhodno branje teksta "Hujšanje v dolini Šentflorjanski".
Hvala za komentar.
Pesmi o vremenu sledijo v kratkem.
Hujšanje je zdaj...
Kdo pa je napisal ta text?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: janko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!