Strpani

pod enim

samim soncem,

rjavi, opečeni,

rumeni in beli,

puščava in

antarktika,

večna žeja

po vodi življenja

in večen boj

z belim mrazom,

kljub segrevanju.

Vojne delajo viharje,

komaj rojeni otroci

nič krivi umirajo,

fantje mladi najstniki

se držijo zastarelih pušk.

Opasan z bombo

verujoč v nemogoče

prepričan in pripravljen

vžiga sebe in druge.

Skupaj pod istim soncem

hrepeneč po miru

in boljšem jutri,

plavamo

v morju besed

in gojimo prepričanja,

kažemo s prstom

in hitimo do večnosti.

Ko sonce zamre za vedno

odidemo in nas ni več nazaj.

IŽ-lev